E-volitve
10/05/2003
BOMO VOLILI PREK INTERNETA? LISTKI ŠE VEDNO ZANESLIVEJŠI Ena
izmed vročih tem na področju internetne tehnologije in volitev danes je
nedvomno potencialna možnost glasovanja prek medija, za katerega mnogi
menijo, da je eden najbolj demokratičnih - interneta. Ali lahko v
prihodnosti pričakujemo on-line volitve? Strokovna mnenja so deljena:
zagovorniki in nasprotniki pa bodo nedvomno morali na tovrstne volitve
počakati še kar nekaj časa, kajti praksa je pokazala, da so volilni
lističi za glasovalce še vedno zanesljivejši in lažje dosegljivi od
računalnika. TEHNOLOŠKO-ORGANIZACIJSKI PROBLEMI Do
uvedbe rednih volitev prek interneta, tako v Sloveniji, kot v Zda in EU
pa nas, po ocenah strokovnjakov, čaka še kar nekaj poti. Problem, ki se
pojavlja ob sami izpeljavi e-volitev, ni le na strani interesa
javnosti. Koncept glasovanja, ki bi omogočal zbiranje mnenj državljanov
glede splošnih zadev, ki se nanašajo na delovanje javnih oblasti
(referendumi, volitve idr.), je sprejemljiv širši množici. Raziskave
ankete Raba interneta v Sloveniji kažejo na to, da bi se najbolj vešči
uporabniki osebnih računalnikov - osebe v starosti med 18 in 34 let - v
večji meri odločale za tovrstno glasovanje. Kar 70 odstotkov Slovencev,
ki so sodelovali v anketi, pa se navdušuje nad samo zamislijo, čeprav
večina med njimi o tovrstni obliki glasovanja še ni dovolj informirana
ali pa celo prvič sliši zanjo. Če bi javnost nekako že prepričali v
novodobne volitve, pa se na drugi strani pojavlja še nekoliko bolj
zapleten problem, ki je predvsem tehnološko-organizacijske narave. Kot
poudarja Klemen Tičar iz ministrstva za informacijsko družbo, je
trenutno največji problem v tem, kako sam koncept sistema e-volitev čim
bolj približati tradicionalnemu sistemu volitev, v smislu učinkovitega
in identičnega zagotavljanja vseh ustavnih pravic, povezanih z
volitvami in glasovanjem; in hkrati, kako v ta sistem vključiti kar
največ prednosti, ki jih nudijo sodobne tehnološke rešitve. Pri tem ne
gre zanemariti ključnih tehničnih vprašanj zagotavljanja popolne
varnosti in tajnosti glasovanja. Tu imamo v mislih zlasti zlorabe
avtentikacijskih sredstev, vdorov v sistem in drugih oblik ogrožanja,
ki so sicer nedvomno tehnološko rešljivi problemi, vendar pa zaradi
občutljivosti problematike, ki jo rešujejo, terjajo največjo mero
dovršenosti, še pojasnjuje Tičar. V ZDA NI ŠLO BREZ TEŽAV Pred
nedavnim so v ZDA ameriški demokrati organizirali internetne volitve za
predvolilni izbor predsedniškega kandidata v stranki. Veliko število
obiskovalcev na spletni strani MoveOn.org, ki je presenetilo
organizatorje glasovanja, je bil razlog, da je v eni uri po uradnem
odprtju virtualnega volišča prišlo do popolne blokade dostopa omenjene
spletne strani. Kar 50.000 volivcev je skušalo oddati svoje glasove,
kar je povzročilo močno preobremenitev sistema. Vendar pa se
programerji preplaha niso ustrašili, temveč so takoj začeli s ponovnim
vzpostavljanjem omrežja. Vse volivce, ki so jih zasipali z elektronsko
pošto o poročilih neuspešne oddaje glasovnic, pa so pozvali, naj kljub
nevšečnostim poskusijo z glasovanjem nekoliko kasneje. Do naslednjega
dne so bile volitve - kljub nemajhnim težavam - uspešno
zaključene. Organizatorji so se lahko pohvalili, da je velika večina
uporabnikov sistema v povratni informaciji ocenila glasovanje kot
nezapleteno za uporabnika; navdušeni pa so bili tudi nad takojšnjimi
rezultati, ki so bili objavljeni le 15 minut po uradnem zaključku
virtualnega glasovanja. Večina volivcev je bila tudi mnenja, da bi se v
prihodnosti tovrstnih volitev udeležili rajši kot klasičnega glasovanja
s papirnimi volilnimi glasovnicami. REDNA PRAKSA E-VOLITEV V NEKATERIH PODJETJIH IN UNIVERZAH Klemen
Žumer iz fakultete za politično-ekonomske vede Lse v Veliki Britaniji,
tudi udeleženec internetnih volitev, ki so redna praksa v nekaterih
ameriških in evropskih podjetjih, pa meni, da so tovrstne volitve velik
prihranek časa za vse zaposlene, ki lahko, namesto zamudnih vrst, v
katerih stojijo volivci z lističi, opravijo glasovanje le s pritiskom
na gumb.Današnja tehnologija že omogoča uspešno izvedbo tovrstnih
internih volitev, ki omogočajo večjo demokratičnost v podjetjih, hkrati
pa tudi znižujejo proračunske stroške same izpeljave glasovanja. Žumer
meni, da bomo zaenkrat še ostali na nivoju prakse internih volitev,
čeprav si angleška vlada, po izjavah Robina Cooka, želi, da bi postala
prva, ki bo začela z rednim izvajanjem on-line volitev že v naslednjem
volilnem obdobju. Velike razlike med tistimi, ki imajo dostop do
interneta in nekatera tehnična vprašanja zaenkrat še vedno dokazujejo,
da nas tehnologija lahko pusti na cedilu, meni Klemen Žumer iz univerze
Lse v Veliki Britaniji. Vir: RIS
Vir: a
Članek je prebralo 6491 obiskovalcev
![](http://s7.addthis.com/static/btn/lg-share-en.gif)