Industrija računalniških igric in igralnih konzol je del zabavne industrije, ki se najbolj širi, piše Nedelo. Letos je ta panoga imela 30 milijard dolarjev prometa.

 

Proizvajalci konzol za igranje igric nameravajo kmalu na trg poslati nove in zmogljivejše naprave. Trg se bo v naslednjih 5 letih dvakrat povečal.

 

Ljudje so nad igricami navdušeni in jih igrajo kjer je mogoče. Navdušenje nad njimi je vedno večje, vzporedno pa se povečuje zanimanje tudi za vzporedne dejavnosti, ki so z igricami povezane: sejmi igric, naklade revij namenjenih igricam,...

 

Panoge računalniških igric se drži slab sloves. Družba ji ne zaupa, ker mlajši bolje obvladujejo tehniko kot starejši. Ker starši ne sledijo tehniki, ne vedo, kaj počno otroci. Kritiki vidijo v igricah mamilo za rejeno, k nasilju nagnjeno in čustveno osiromašeno generacijo. Znanstveniki še niso uspeli dokazati ali ovreči, da nasilne igrice vzpodbujajo nasilnost v resničnem življenju. Igralska manija je tudi ogledalo sodobne družbe.

 

Igrice silijo igralca, da sprejema odločitve in se meri z umetno inteligenco. Urijo analitične in strateške sposobnosti. Slabastran je, da vodijo v odvisnost. Otroci se preveč navežejo na navidezni svet in zanemarijo realno življenje. Prihaja tudi do tega, da ne razlikujejo kaj je resnično in kaj je navidezno. Računalniška odvisnost še ni dovolj raziskana, kaže pa, da so njeni znaki hiperaktivnosti in prehranjevalne motnje.

 

Računalniške igrice so postale sestavni del našega življenja. Nikakor pa ne vplivajo le negativno na življenje. Uporabljati jih je mogoče na različnih področjih, tudi za izobraževanje.

 

Vir: A.Z. Kulturni boj v otroški sobi, Nedelo, 21.8.2005