8 % ljudi v letu 2005 ni uporabljalo računalnika na Švedskem, Danskem in Islandiji. Slovenija (38 %) je v tem pogledu nekoliko nad evropskim povprečjem (34 %). V Grčiji lani računalnika ni uporabljalo 65 % prebivalstva. Grčija je na prvem mestu glede ne-uporabe interneta z 82 %. Najmanj ljudi pa interneta ni uporabljalo v Islandiji. Slovenija se tudi tu giblje nekoliko nad evropskim povprečjem, ki znaša 57 %, delež za našo državo pa znaša 60 %.

Slika št. 2: Sposobnost opravljanja določenih nalog z računalnikom po različnih skupinah – v % (vir: Eurostat).

Pri vprašanjih, katere naloge znajo oziroma so že kdaj opravili z računalnikom, so se najbolje odrezali študenti. 98 % jih je že uporabilo miško za zagon programov, 22 % pa jih je že napisalo računalniški program. Upokojenci so imeli najnižje deleže, 87 % jih je že zagnalo program z miško, 7 % pa jih je že napisalo računalniški program. V povprečju je 94 % vseh anketirancev že zagnalo program z miško, 72 % je že uporabilo kopiraj/prilepi orodje, 38 % je že stiskalo datoteke, 13 % pa jih je že napisalo računalniški program.

Slika št. 3: Sposobnost opravljanja določenih nalog na internetu po različnih skupinah – v % (vir: Eurostat) 

Tudi pri vprašanju o sposobnostih opravljanja nalog na internetu so se najbolje odrezali študenti, vendar tu so bili deleži že nekoliko nižji. 94 % je že uporabilo spletni iskalnik, 31 % jih je že uporabilo program za izmenjavo datotek, svojo spletno stran pa je naredilo 24 %. Zanimiva je primerjava med zaposlenimi in nezaposlenimi. Večji delež nezaposlenih (33 %) piše sporočila v forum kot pa zaposleni (30 %). Pri upokojencih so deleži bili nekoliko nižji, vendar večjih razlik ni bilo. 8 % upokojencev je že naredilo svojo spletno stran, iskalnik pa je uporabilo že 77 %. V povprečju je med vsemi anketiranci iskalnik uporabilo 88 %, elektronsko pošto s pripeto datoteko je poslalo 74 %. V forume je sporočila že napisalo 33 %. Internet je za klicanje uporabilo 12 % ljudi, 16 % jih je že uporabilo programe za izmenjavo datotek, 15 % pa je ustvarilo svojo spletno stran.

Slika št. 4: Stopnja računalniškega znanja po državah med vsemi posamezniki – v % (vir: Eurostat).

Najvišji delež ljudi brez računalniškega znanja je v Grčiji (65 %), najmanjši pa na Danskem in Norveškem (10 %). Evropsko povprečje znaša 37 %, Slovenija se z 39 % uvršča nekoliko nadenj. Luksemburg ima največji delež ljudi z visoko stopnjo računalniškega znanja (42 %), Grčija pa z 9 % najmanjšega. V Sloveniji imamo 27 % ljudi z najvišjo stopnjo računalniškega znanja, kar nas uvršča nad evropsko povprečje, ki znaša 22 %. 

Slika št. 5: Stopnja računalniškega znanja moške populacije EU-25 – v % (vir: Eurostat). 

Slika št. 6: Stopnja računalniškega znanja ženske populacije EU-25 – v % (vir: Eurostat).

Če primerjamo države po spolu, lahko ugotovimo, da ima Grčija največ moških in žensk, ki so brez računalniškega znanja, najmanjši delež pa imata pri obeh spolih Danska in Norveška. V Sloveniji je 41 % žensk, ki nima nobenega znanja in 38 % moških. V skupini z najvišjo stopnjo znanja je 29 % moških in 26 % žensk. Evropsko povprečje skupine z najvišjim znanjem pri moških znaša 29 % pri ženskah pa 15 %. Brez računalniškega znanja v Evropi je v povprečju 34 % moških in 39 % žensk. V skupini od 16 do 24 let pa je Slovenija na prvem mestu, saj ima kar 67 % ljudi iz te skupine visoko stopnjo računalniškega znanja. Delež je precej višji od evropskega, ki znaša 40 %. 

Slika št. 7: Delež zaposlenih, ki pri svojem delu redno uporablja računalnik – v % (vir: Eurostat).

V Romuniji pri svojem delu redno uporablja računalnik 14 % zaposlenih. Evropsko povprečje znaša 51 %, Slovenija pa za njim nekoliko zaostaja, saj pri svojem delu računalnik redno uporablja 48 % zaposlenih. Finska je na prvem mestu, računalnik na delovnem mestu redno uporablja 69 % zaposlenih. 

Slika št. 8: Način pridobitve sposobnosti in znanj med uporabniki računalnika – v % (vir: Eurostat).

Največ uporabnikov računalnikov (59 %) je do znanja prišlo s pomočjo kolegov in prijateljev, odstotek manj pa s pomočjo samoučenja. 31 % je do znanja prišlo s pomočjo formalne izobrazbe. 

Slika št. 9: Način pridobitve sposobnosti in znanj med uporabniki računalnika glede na stopnjo izobrazbe – v % (vir: Eurostat

Med ljudmi z visoko stopnjo izobrazbe se jih je 65 % največ naučilo samih, 59 % pa s pomočjo prijateljev in kolegov. Najmanj ljudi z visoko izobrazbo je sposobnosti pridobilo s pomočjo tečajev, ki so jih obiskovali na lastno pobudo (19 %). Med ljudmi s srednje visoko stopnjo izobrazbe se jih je največ naučilo s pomočjo kolegov in prijateljev (59 %), najmanj pa s tečaji na lastno pobudo (15 %). Tudi največ ljudi z nizko stopnjo izobrazbe je veščine pridobilo s pomočjo prijateljev in znancev (58 %).

Eurostat je raziskavo opravil v državah Evropske unije. Opravljena je bila v drugi polovici leta 2005, v njej pa je sodelovalo 123.941 gospodinjstev in 181.703 posamezniki. Vzorec je vseboval ljudi, ki so bili stari od 16 do 74 let.

Avtor: Matic Urbanc

Članek je prebralo 38086 obiskovalcev

Komentarji