Če v tako majhni državi, kot je Slovenija, 25 spletnih strani in 10 blogov piše (recimo) o novem modelu Samsungovega mobilnega telefona, zna biti to za uporabnika zelo utrujajoče.

Vtipkaš v iskalnik Samsung XXX in dobiš kopico linkov. In ker hočeš prebrati čim več različnih mnenj, klikaš kot nor, ampak na vseh spletnih straneh, kjer pišejo o omenjenem telefonu, je praktično enak tekst. Katastrofa!

Da pa bi lenuhi spremenili dva stavka, to pa ne. In naj bo jasno: če bi kaj spreminjali, bi zmanjkalo časa za kopiranje kakšne druge vesti.

Predstavljajte si, da se je v nekem križišču pokvaril semafor, pa 17 prometnih policajev kaže voznikom popolnoma enako (sicer pravo) smer. Namreč, ravno to je današnji splet!

Lastnik spletne strani (webmaster), ki dela na isti način, kot dela 99% njegovih kolegov-konkurentov, ni prav nič boljši kot nekdo, ki kopira 16 ur dnevno v fotokopirnici. S to pomembno razliko, da v fotokopirnico različni ljudje nosijo fotokopirat POPOLNOMA RAZLIČNE tekste ter slike, na spletu pa različne strani ponujajo POPOLNOMA ENAKE vsebine.

Tak način je, v perspektivi popolnoma neperspektiven!

In ravno zato (in bodo še bolj!) velike časopisne hiše producirajo SVOJE verzije, ocene, reportaže nekih dogodkov, s svojimi lastnimi novinarskimi teksti in svojimi lastnimi fotografijami in videi.

35 krat multiplicirano vest o novem Samsungovem mobilcu (vse vesti imajo, kot rečeno, praktično enak tekst) zagotovo ne moreš zaračunati oz. jo ne bo nihče plačal. Kvalitetne novinarske pripevke pa nekateri bodo.

Poleg tega bodo omenjene časopisne hiše tožile za vsak nedovoljen copy/paste neke vesti (ki so jo sproducirali novinarji te hiše), ali za nedovoljen copy/paste fotografij.

1000 dolarjev tu, 1500 dolarjev tam, pa bo najmanj za en lep izlet za cel kolektiv...